PRAVNA POMOČ

Projekt pravne pomoči deluje v obliki širjenja informacij glede pravic vezanih na prestajanje kazni zapora. Mesečno dopolnjujemo seznam prispevkov in objavljamo nove informacije na različne teme. Spodaj najdete seznam zaenkrat objavljenih tem. V kolikor vam ta ne ponudi odgovora na vaše vprašanje, vas vabimo, da nas kontaktirate preko e-maila info@drustvo-ekvator.org.

Svaka objava je dostupna također i na SRB/HRV/BOS jeziku – klik na gumb “Prevod v BSH”.

RAZPIS DRUŠTVA EKVATOR ZA BREZPLAČNO ODVETNIŠKO ZASTOPANJE OSEBE V ZAPORU ALI PREVZGOJNEM DOMU

Društvo Ekvator v sodelovanju z eno od slovenskih odvetniških pisarn odpira razpis, prek katerega bo izbrana ena oseba, ki ji bo Društvo Ekvator zagotovilo dostop do brezplačnega odvetniškega zastopanja za namen uveljavljanja pravic v zvezi s prestajanjem zaporne kazni ali bivanjem v prevzgojnem domu.

Če si že prestal_a ali trenutno prestajaš zaporno kazen ali si v prevzgojnem domu ali si na prekinitvi kazni in meniš, da so ti kršene pravice ter zato potrebuješ odvetniško zastopanje v zvezi s prestajanjem kazni oziroma bivanjem v prevzgojnem domu se prijavi na razpis do 20. 3. 2021!

POGOJNI ODPUST

Kaj in za koga je pogojni odpust?

 

Pogojni odpust pomeni, da posebna komisija (t.i. komisija za pogojni odpust) obsojenki_cu odobri odpust s prestajanja kazni na prostost še preden se mu kazen do konca izteče, s pogojem, da ne stori novega kaznivega dejanja.

 

Obsojenka_ec sme biti na takšen način odpuščen_a po polovici prestane kazni, razen v nekaterih posebnih in izjemnih primerih: na primer, če je kazen daljša od 15 let zapora, potem sme biti pogojno odpuščen kasneje. Če obstajajo posebne okoliščine, pa v nekaterih primerih sme biti pogojno odpuščen_a tudi pred polovico prestane kazni.

 

Poleg deleža prestane kazni, je pogoj za odpust tudi utemeljeno pričakovanje, da obsojenka_ec ne bo ponovil_a kaznivega dejanja. Pri presoji tega pogoja se upoštevajo predvsem: 

(1) povratništvo (ali je obsojenka_ca prvič na prestajanju kazni ali pa je že prej kdaj prestajal_a kakšno kazen), 

(2) morebitni kazenski postopki za kazniva dejanja (ali teče kakšen kazenski postopek za še kakšno drugo kaznivo dejanje), 

(3) odnos obsojenke_ca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanke_ca, 

(4) vedenje obsojenke_ca med prestajanjem kazni, 

(5) uspehi pri morebitnem zdravljenju odvisnosti in 

(6) pogoji, ki jih ima obsojenka_ec za vključitev v življenje na prostosti.

 

Ena od oblik pogojnega odpusta je t.i. pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. To pomeni, da obsojenko_ca med pogojnim odpustom spremlja svetovalk_ec z Uprave RS za probacijo. Svetovalka_ec obsojenki_cu pomaga in nadzira njeno_govo izpolnjevanje navodil, ki jih je sodišče izreklo za čas pogojnega odpusta. Sodišče namreč obsojenki_cu lahko naloži tudi določene naloge (zdravljenje, obiskovanje posvetovalnice, prepoved stika z določenimi osebami, idr.). Svetovalka_ec vzdržuje stike z obsojenko_cem, ter s pomočjo in nadzorstvom ter praktičnimi napotki in nasveti prispeva k temu, da obsojenka_ec v prihodnje ne bo storil_a novega kaznivega dejanja. Poleg tega mora svetovalka_ec o poteku varstvenega nadzorstva občasno poročati tudi sodišču.

 

Postopek odločanja o pogojnem odpustu

 

Prošnjo za pogojni odpust se vloži v zaporu. Vloži jo lahko obsojenka_ec sam_a, lahko pa tudi njeni_govi ožji družinski člani, če obsojenka_ec v to pisno privoli. V prošnji je treba pojasniti zakaj obsojenka_ec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, torej opisati okoliščine in navesti informacije, ki jih komisija, ko to presoja, upošteva in so navedene zgoraj (pod številkami 1 do 6). Ko zapor prejme prošnjo, pripravi poročilo, v katerem poda tudi svoj predlog glede pogojnega odpusta obsojenke_ca. Zapor mora svoje poročilo vročiti obsojenki_cu, nato pa prošnjo obsojenke_ca, skupaj s poročilom poslati komisiji za pogojni odpust.

 

Komisijo, ki odloča o pogojnem odpustu, sestavljajo predstavnice_ki ministrstva za pravosodje, tožilstva in sodišča. Komisija odloča na posebnih sejah, ki so najmanj trikrat na leto, praviloma v prostorih zapora. Komisija vnaprej obvesti zapor o datumu prihodnje seje, in sicer najmanj 45 dni pred tem, zapor pa mora nato o datumu naslednje seje nemudoma obvestiti obsojenke_ce. Obsojenka_ec je lahko na seji komisije prisotna_en, pri čemer ji_mu je treba omogočiti, da poda svojo izjavo in se opredeli do poročila, ki ga je zapor pripravil glede njegove prošnje.

 

Pritožba zoper odločbo, s katero pogojni odpust ni bil odobren

 

Komisija izda pisno odločbo o svoji odločitvi. Če obsojenki_cu pogojni odpust ni bil odobren, mora biti ta odločitev v odločbi obrazložena.Na odločbo komisije ni možna pritožba, dovoljeno pa je sprožiti t.i. upravni spor po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1), in sicer v 30 dneh od vročitve odločbe komisije.

 

Predpisi, v katerih je urejen pogojni odpust

 

Več informacij v zvezi s pogojnim odpustom najdete v naslednjih predpisih: 

  • Kazenski zakonik – KZ-1 (88. in 89. člen in 63.-65.člen glede varstvenega nadzorstva);

  • Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1 (105.–107.a člen); 

  • Pravilnik o izvrševanju kazni zapora – PIKZ (92.–93. člen). 

Vsi predpisi so dostopni na spletni strani http://www.pisrs.si.

 

Obrazec za pisanje prošnje za pogojni odpust


Na društvu smo za pomoč pri pisanju prošnje za pogojni odpust pripravile_i tudi obrazec z navodili za izpolnjevanje, ki je dostopen spodaj.