Ekvator so prvič poimenovali proti koncu štirinajstega stoletja. Ime, ki so mu ga dali, ni bilo naključno, temveč je opisovalo njegovo bistveno značilnost. Poimenovali so ga aequātor, kar pomeni: izenačiti, narediti enako, regulirati. Bil je namreč izenačevalec svetlega in temnega, dneva in noči.

Še danes je njegova vloga podobna. Je namreč imaginaren, namišljen… je krog oziroma črta, linija, ki poteka po Zemljini površini. Na vseh svojih točkah je enako oddaljen od obeh zemeljskih polov (severnega in južnega tečaja), je torej na polovici poti med poloma. Obenem poteka vzporedno s povratnikoma, poteka po njuni sredini. S tem sicer deli Zemljo na dva skladna dela, hkrati pa je prav to črta, kjer se ločeni polovici Zemlje srečujeta, stikata in združujeta. To navidezno črto, ki že od nekdaj nosi tako pomembne funkcije, so poimenovali ekvator.